Nevarna spirala onesnaženja: "Hujši so od tobačnega dima"

Kot je razvidno iz letnega poročila Air Quality Life Index (AQLI), ki za oceno ravni trdnih delcev po vsem svetu uporablja satelitske posnetke, ti ostajajo "največja zunanja grožnja človekovemu zdravju".

"Hujši so od tobačnega dima. Hujši so od podhranjenosti otrok in mater. Hujši so od prometnih nesreč. Hujši so od virusa hiv ali bolezni aids. Hujši so od česar koli," je o trdnih delcih v ozračju dejal profesor ekonomije na Univerzi v Chicagu Michael Greenstone, ki je pomagal vzpostaviti AQLI.

Katastrofalni gozdni požari v Kanadi so leta 2023 povzročili več kot 50-odstotno povečanje ravni trdnih delcev PM 2,5 ali manjših v primerjavi z letom 2022, ZDA pa so zabeležile 20-odstotno povečanje.

Čeprav so podatki trenutno dostopni le do leta 2023, se je trend poslabševanja onesnaženosti zraka v ZDA in Kanadi verjetno nadaljeval. Obe državi se namreč soočata z vse intenzivnejšimi sezonami požarov, ki jih povzročajo višje temperature in suša kot posledica emisij toplogrednih plinov, te pa v zrak s svojim delovanjem sprošča človek.

Na svetovni ravni je bila onesnaženost zraka z delci PM 2,5 leta 2023 pri 24,1 mikrograma na kubični meter, leto prej denimo pri 23,7 mikrograma na kubični meter. S tem se je povzpela skoraj na petkratnik vrednosti iz smernic Svetovne zdravstvene organizacije, postavljene pri petih mikrogramih.

Latinska Amerika je imela ravni onesnaženosti leta 2023 najvišje od leta 1998, pri čemer so bili najslabši rezultati zabeleženi v Boliviji. Tudi v Južni Aziji se je onesnaženost povečala za 2,8 odstotka.

Na drugi strani je v EU onesnaženost s trdnimi delci PM 2,5 leta 2023 upadla za šest odstotkov, v osrednji in zahodni Afriki pa za osem odstotkov.